Radomir Lazović, poslanec in sopredsednik stranke Zeleno-levi front, je ostro obsodil nedavno praznovanje v studiu tabloida Informer, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki srbske oblasti. Lazović je poudaril, da dogodek, kjer je goste zabaval Dragan Ašanin, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi umora, predstavlja moralno dno srbske politike. Po njegovih besedah se oblast s tovrstnimi dejanji zavestno spušča v blato, da bi ugajala svojemu najzvestejšemu radikalnemu volilnemu telesu. Kritika se nanaša predvsem na predsednika Aleksandra Vučića, za katerega Lazović trdi, da natančno ve, kakšne vsebine potrebujejo njegovi volivci. Dogajanje v studiu je opisal kot neokusen in zrežiran pir, ki pa je po njegovem mnenju strateško usmerjen v utrjevanje podpore med tistimi, ki podpirajo radikalno politiko preteklosti. Poslanec meni, da takšna javna podoba države krni ugled institucij in kaže na globoko prepletenost oblasti z mediji, ki širijo sporno vsebino. Opozicija v Srbiji tovrstne dogodke redno izpostavlja kot dokaz o zlorabi medijskega prostora in normalizaciji nasilja v družbi. Lazovićev odziv odraža širše nezadovoljstvo dela srbske javnosti z načinom delovanja vladajoče Srbske napredne stranke in njenim odnosom do tabloidov, ki služijo kot glavno orodje za politično propagando in obračunavanje z nasprotniki.

V srednji Bosni so se spomnili obletnice poboja hrvaških civilov v naselju Buhine Kuće, kjer so pripadniki Armade BiH leta 1994 brez sojenja in krivde umorili civiliste, med njimi tudi Ankico in Danijela Grbavca. Dogodek ostaja boleča točka v zgodovini regije, saj hrvaški mediji opozarjajo na selektivno obravnavo vojnih zločinov in pomanjkanje pravne razsodbe za neposredne storilce teh dejanj. Istočasno je v Srbiji izbruhnil škandal zaradi božične oddaje na televiziji Informer, v kateri so ob prisotnosti visokih državnih uradnikov, vključno z Ano Brnabić, gostili Dragana Ašanina. Ašanin je bil leta 1992 obsojen zaradi umora Jasmine Đorđević, ki jo je ustrelil po končani zvezi. Prisotnost obsojenega morilca in vojnega zločinca Vojislava Šešlja v javnem programu je sprožila ostre odzive v celotni regiji, saj kritiki poudarjajo nedopustnost normalizacije nasilja v medijskem prostoru. Ti dogodki odražajo širše varnostne in politične napetosti na Balkanu, ki jih dodatno stopnjujejo obračuni med kriminalnimi klani in revizionizem zgodovine. Medtem ko se družba trudi soočiti s preteklostjo, tovrstni incidenti poglabljajo nezaupanje v državne institucije in varnostni sektor, kar je razvidno tudi iz nedavnih umorov povezanih s kriminalnim podzemljem v Črni gori in Španiji.